Vse o sajenju in vzgoji aronije na vašem domačem vrtu

Vzgoja sadik aronije

Aronia melanocarpa se vzgaja kot sadno drevo ali pa kot okrasno rastlinje, saj ima zelo lep bel cvet. Uspeva na vseh tipih zemljišč in nadmorskih višinah, zato je zelo nezahtevna in neobčutljiva za gojenje. Primerna je tako za domači vrt, kot za večje plantažne površine – nima škodljivcev, odlično prenaša tako mraz kot vročino (od – 40 do + 40 stopinj Celzija), je neobčutljiva na onesnaženost in bolezni, uspeva tudi na revnih, kamnitih tleh. Ravno zato jo lahko pridelujemo povsem ekološko, brez kemičnih preparatov.


V mesecu aprilu prične belo cveteti, plodove pa pobiramo konec avgusta. Jagode imajo zelo močen okus, k temu prispeva visoka vsebnost flavonoidov, ki dela sok trpek. Grm aronije prvič obrodi po treh oz. štirih letih, maksimalno rodnost pa doseže po osmih, ko lahko iz enega grma dobimo od 8 do 12 kilogramov plodov. Sadike se sadijo jeseni, pozimi ali pa zgodaj spomladi, pod pogojem, da zemlja ni zmrznjena in da se vegetacija še ni začela. Rastline iz zabojnika se lahko sadijo tudi v času vegetacijskega obdobja. V tem primeru se sadika sadi v z vodo namočene jame, po sajenju pa se sadiko ponovno zalije, da rastlina lahko takoj nadaljuje z rastjo.

Priprava parcele

Priprava parcele je sestavljena iz osnovne obdelave, kar vključuje oranje na globino okoli 30 cm in brananje ali rahljanje, s katerim poravnamo in zdrobimo površinski sloj. Presaditev je najbolje opraviti takoj, ko prinesemo sadike iz vrtnarije. Pred saditvijo se priporoča pognojitev parcele z NPK 15:15:15 mineralnim gnojilom, 500 – 600 kg/ha ali 50 – 60 g na jamico. Pozneje priporočamo, da se gnojilo pomeša z zemljo, da ne bi prišlo do neposrednega stika z žilami koreninskega sistema. Na ta način se preprečujeta morebitno sušenje rastlin na začetku zaradi močnih koncentracij mineralnih soli. Če se uporablja posušen hlevski gnoj, 40-50 t/ha, je potrebno količino NPK mineralnih gnojil zmanjšati za polovico. V času vegetacije je potrebno površino gnojiti z NPK 8:16:24 ali podobnim gnojilom, okoli 500 kg/ha letno. Ker aronija raste počasi, se lahko gnojila uporabljajo v trakovih, hkrati pa privarčujemo z gnojilom.

Kako sadimo in negujemo nasad

Donos in kakovost plodov sta v največji meri odvisna od kakovosti sadik, gnojenja, uničevanja plevela in namakanja. Najboljše sadike se dobijo iz kulture tkiva, iz matičnega nasada, zato se odločimo za nakup tistih sadik, ki so vzgojene iz koreninskega sistema oz. vegetacijsko. Taki kloni imajo izjemno razvit koreninski sistem in popolno izenačenost. Zaradi tega se enostavno prijemajo in imajo hitro rast in razvoj.


V kakšnem razmaku sadimo sadike je odvisno če gre za strojno ali za ročno obiranje. Manjše nasade obiramo ročno, zato se držimo sajenja 3 m med vrstami in 1,5 m med sadikami (v primeru strojnega obiranja 4 m x 0,80 m). Vrste določimo z vrvico in na vsak 1,5 m zabodemo palico oziroma označimo mesta za saditev. Priporočljivo je, da vrste potekajo v smeri sever-jug. Sadike posadimo v jame s premerom 20 do 30 cm. Saditev poteka hitreje, če je zemljišče dobro razdrobljeno in vlažno. Grm kasneje ne potrebuje nikakršne oporo.


Nega nasada vključuje redno uničevanja plevela in namakanja, ni pa potrebno obrezovanje ali škropljenje. Prostor med vrstami se lahko uporablja za vzgajanje zelenjave, vse dokler aronija ne odraste. Če želimo ekološko pridelavo, ne smemo uporabljati klasičnih pesticidov. V takšnih primerih je treba med vrstami posaditi belo deteljo, saj le-ta preprečuje rast plevela. Škropljenje torej ni potrebno; kemikalije, kot so herbicidi, fungicidi in insekticidi pri vzgoji ne uporabljamo, saj je aronija odporna proti boleznim in škodljivcem, zato je pridelava aronije lahko povsem ekološka. Prav tako ne vpija težkih kovin in strupenih plinov. Lahko se vzgaja na pepeliščih, jaloviščih, zasutih smetiščih in močvirnatih terenih, toda najboljše uspeva na naravno plodnih in sončnih parcelah.


Pomembno je, da mesto, kjer imamo namen posaditi aronijo, skrbno izberemo, saj je kasnejša presaditev lahko otežena zaradi močne razvejenosti korenin. V devetih letih na plodnem zemljišču lahko rastlina aronije razvije koreninski sistem z žilami, daljšimi kot 700 metrov, od tega je približno 90% tanjših od 1mm.

Trgatev

Aronija raste počasi, zato lahko prve plodove pričakujemo v tretjem letu življenja. Dobra nega pospešuje rast in omogoča rodnost tudi v drugem letu, to je takoj po saditvi. Cveti v aprilu, zorenje pa se začne konec julija oz. avgusta in traja približno mesec dni. Rodi vsako leto, čas trgatve pa je zelo očiten, zato je ne moremo zamuditi. Zreli plodovi so temno vijolične, skoraj črne barve in imajo lastnost, da ne gnijejo. So čvrsti in težko odpadajo, ne bodo pa pridobili na sladkobi, tudi če počakamo dalj časa, saj imajo značilno trpek okus. Edini problem so lahko ptiči, zato grme zaščitimo z mrežo. Pri večjih plantažah se poslužujemo strojnega obiranja, kar precej olajša delo.

Plodovi in njihovo uživanje

Plodove lahko uživamo sveže ali predelane, najboljši učinek je v obliki stiskanega soka s 100 odstotnim sadnim deležem. S pasterizacijo na 81 – 95 stopinj C dobimo najpomembnejši proizvod iz aronije – sto odstotni sok, ki ima rok trajanja do dve leti. Vsebuje bioflavonoide (P vitamine), minimum 300 mg, z energijsko vrednostjo 63 kcal na 100 ml. Priporočljiv vnos takega soka je zjutraj po zajtrku in zvečer pred spanjem po 0,3 do 0,5 dl.


Zreli plodovi se lahko jedo sveži. Dovolj je, da pojemo približno 20 plodov dnevno, da bi se zadovoljila dnevna potreba po P vitaminu in drugih zdravilnih sestavinah iz tega sadja. Sveži plodovi se lahko hranijo tudi v supermarketih v plitkih kanadezah ali plastičnih zabojnikih, 15 – 20 dni po trgatvi. Na ta način lahko postanejo dostopni vsem zainteresiranim porabnikom. Shranjevanje plodov v hladilnicah je pri temperaturi +2 stopinj C, v tankem sloju. Jagode lahko tudi posušimo in jih uživamo suhe, ali pa jih zmeljemo v čaj ter uživamo skozi cel dan. Če plodovi niso izkoriščeni na drug način, se lahko osušijo in shranijo za čaj ali kompot. Zdravilna in hranljiva vrednost je tako ohranjena 100 %. Pri uživanju aronije v katerikoli obliki se moramo zavedati, da je aronija bolj zdravilo kot hrana, zato je ne predoziramo.


V prehrani in v medicini se aronija v glavnem uporablja kot hladno stisnjeni sadni sok. Za boljšo predstavo o masi plodov, ki znaša 0,6 do 1,1g, največ pove podatek, da je v 1 kg od 1000 do 1600 plodov. Iz kilograma svežih, nepoškodovanih plodov se dobi 500-600 ml gostega soka, ki je temne, skoraj črne barve. Sok se konzervira s pasterizacijo, shranjen v stekleni embalaži. Takšen sok lahko zmešamo tudi s kakim drugim sadnim sokom (jabolka, kutine). Na 100 ml soka je vsebnost vitamina P (bioflavonoida) najmanj 150 mg. Energijska vrednost je maksimalno 63 kcal. Tak sok se uporablja previdno, kot ostala zdravila, dvakrat dnevno po 30 – 50 ml.
Drugi načini uporabe plodov aronije: džem, žele, sadni jogurt, kompot, mešanice z ostalimi sokovi (jabolko, pomaranča), vino in žganje.